Skip to content

Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski.

Joseph Anton Nagel (1717-1794), matematik, jamar in kartograf, je bil leta 1748 imenovan za dvornega matematika. Še isto leto se je na ukaz cesarja za potrebe znanstvenih študij in raziskav avstro-ogrskih dežel podal na potovanje po monarhiji, tudi na Kranjsko, da razišče njene naravne čudeže.

Kakor pravi sam, je bil počaščen, da se je njihovo cesarsko in kraljevsko veličanstvo najbolj milostno odločilo raziskati naravne čudeže Kranjskega vojvodstva, da bi lahko tako odpravili veliko število pravljičnih in vraževernih zgodb, ki polnijo in napolnjujejo knjige in misli mnogih prebivalcev te dežele in potujočih tujcev in da lahko samo natančen opis in prikaz krajev ter dejstev postavi ločnico med resničnim in lažnim.

Ti »naravni čudeži«, ki naj bi jih Nagel raziskal in o njih poročal cesarskemu dvoru, so bile predvsem jame, presihajoče Cerkniško jezero in nenavadni pojavi v zvezi z njimi (slepe črne race, strašno globok prepad ...), ki jih opisuje Valvasor, katerega »Slava vojvodine Kranjske« (1689) je bila v Avstriji in Evropi dobro znana. Zato je bilo Valvasorjevo delo za Nagla neke vrste vodnik in si je ogledal ter raziskoval predvsem v njem omenjena »čudesa«. Čeprav je bil na Kranjskem le dobrih 60 let po izidu »Slave vojvodine Kranjske«, je bil njegov pogled na »naravna čudesa« bistveno drugačen od Valvasorjevega. Nagel je imel tehnično in naravoslovno izobrazbo, živel je v času razsvetljenstva, bil je racionalist in kritičen ne toliko do vere kot take, ampak predvsem do ljudske vraževernosti in neuke duhovščine. Pojave, ki so bili za Valvasorja čudežni ali vsaj nerazložljivi kot naravni pojavi ali njihove posledice, je skušal razložiti z razumom in znanostjo, to pove že na začetku poročila.

Z današnjega vidika za zgodovino raziskav našega krasa in jam, pa tudi za zgodovino evropske speleologije je Naglovo delo neprecenljivo, saj je prvi

- opisal in pravilno razložil hidrologijo in presihanje Cerkniškega jezera;

- pravilno razložil princip »zaganjanja« intermitentnega izvira Lintverna;

- raziskal in opisal najpomembnejše jame na Kranjskem;

- napravil prve načrte Postojnske jame, Svete jame pri Socerbu, Vilenice in Željnskih jam;

- računal starost kapnika oziroma hitrost odlaganja sige;

- izpodbijal ljudsko praznoverje v zvezi z jamami.

Naglov rokopis poročila (17 poglavij na 98 dvojnih straneh s 25 risbami na 22 ploščah) o raziskavah in jamskih ogledih v Kranjski deželi je bil dolgo let shranjen v dvorni rokopisni zbirki, sedaj pa ga hrani Nacionalna knjižnica na Dunaju. Gre za temeljno delo o naših krajih, ki pa do sedaj ni bilo prevedeno, tudi ni izšlo v tiskani obliki in je bilo zato javnosti tudi premalo poznano.