Založba Maks Viktor

Giovanni Antonio Scopoli - O idrijskem živem srebru (De Hydrargyro Idriensi)

Giovanni Antonio Scopoli - O idrijskem živem srebru (De Hydrargyro Idriensi)

V PRIPRAVI. IZID - 2022.

Prevod prvega znanstvenega dela o Idrijskem rudniku in obenem temeljnega dela o medicini dela na Kranjskem.

Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788), doma iz Južne Tirolske, je bil prvi naravoslovec, ki je podrobno in sistematično proučeval naravo Slovenije. Scopoli je v pozabljivem slovenskem spominu znan predvsem kot botanik. V resnici pa je bil naravoslovni polihistor. Ni bil samo utemeljitelj slovenske botanike, entomologije in medicine dela, pač pa tudi mineralogije in geologije na splošno.

V senci drugih Scopolijevih temeljnih naravoslovnih del je ostala Scopolijeva knjižica razprav De Hydrargyro Idriensi. Tentamina Physico-Chimico-Medica, natisnjena leta 1761 Benetkah (latinski ponatis 1771, nemški prevod 1786). Knjižica vsebuje tri razprave v latinščini. Prvi dve sta posvečeni idrijskim 'zemeljskim produktom' in sicer živosrebrovim rudam in živemu srebru, druga mineralu epsomitu (vitriol), tretja pa merkurializmu, torej zastrupitvam idrijskih rudarjev z hlapi živega srebra. Obe naravoslovni razpravi je prevedel Karl Meidinger v nemščino in natisnjeni sta bili v skupni knjižici leta 1786. Tretja, o merkurializmu, je še danes dostopna le v latinščini. Strokovnjaki so si edini, da je Scopolijeva razpravo o merkurializmu temeljno delo o medicini dela na Kranjskem.

Njegov pristop k raziskavi idrijskih ' zemeljskih produktov' je obrazložil na začetku prve razprave. Takole pravi: Tudi v knjigah naletimo na čudežna in večinoma puhla poročila o živosrebrovi rudi, ki jim nisem hotel verjeti, dokler nisem našel priložnost, da sem z lastnimi opazovanji lahko natanko preveril njihovo resničnost. Kajti v naravoslovju se mi zdi najboljši postopek, ki z njim brez hipotez in varljive pomoči knjig, raziskujemo lastnosti stvari z lastnimi očmi, tako kakor da o njih še nihče ni nič napisal (prevod J. Pfeifer, 1989).

V prvi razpravi posvečeni živosrebrovim rudam Scopoli v uvodnem delu najprej omenja kamninsko zgradbo površine nad rudiščem, nato nameni nekaj besed poteku 'rudne žile'. Sledi podroben opis rud ter podatki, kje in kako nastopajo v idrijski jami. Sledijo opisi in poimenovanje posameznih vrst rud (10 vrst). V nadaljevanju opiše poskuse z njimi in poda njihovo sestavo. Sledi še razlaga nastanka živosrebrovih rud in zaključki.

Prav podobno, vsebinsko logično in sistematično zgradbo ima tudi mineraloška razprava o epsomitu (vitriol). K prvi razpravi je Scopoli dodal še opis vseh 'neorudenih' kamnin, ki jih najdemo v idrijski jami. Razčlenil jih po takrat modernem Woltersdorfu na zemljaste vrste, kamnine, kristale in zemeljske smole ter jih poimenoval s kratkimi, takrat še ne povsem uveljavljenimi neopisnimi imeni. Opisi so tako dobri in 'realni', da kljub takrat še zelo šibkemu petrografskemu vedenju in nedodelanemu poimenovanju, lahko poznavalec idrijskega rudišča brez težav ugotovi, katere kamnine je avtor opisal.

Obe naravoslovni razpravi sta napisani pregledno in jedrnato, brez nabuhlega besedičenja, ki je bilo takrata še v navadi. Brez pridržkov lahko zapišemo, da so Scopolijevi zaključki 'realni', v nekaterih pogledih še danes veljavni, predvsem pa izkazujejo izjemno avtorjevo razgledanost. Scopolijevo sodobno visoko mineraloško-petrografsko znanje potrjuje evropsko razgledani 'geolog', švedski mineralog in montanist J. J. Ferber (1743-1790). V prvem celovitem opisu idrijskega rudnika, ki je izšel leta 1774, torej trinajst leto po izidu Scopolijevih razprav, je zapisal, da v svoji razpravi ne bo opisoval '...različkov rud in drugih mineralov....' saj jih je že '...prikazal gospod rudarski svetnik Scopoli v svoji razpravi o idrijskem živem srebru...' (Ferber, 1774). Scopolijev evropski znanstveni nivo, tudi s področja 'vede o Zamlji', na odličen način dokazuje njegovo dopisovanje z Linnéjem (Soban, 2004). V enem izmed pisem je Linné zapisal: 'Zdaj sem slišal, da se trudiš s svojim delom o MINERALIH (mišljeno je delo o mineralih, kamninah in rudah, J. Č.); naposled bi si tudi to za kakršnokoli ceno zaželel, da bi ga skrbno vključil v svoje delo, ker vem, da si Ti v tej stroki zelo odlikuješ.' (Soban, 2004).

 

Scopolijevo zdravniško delo med rudarji idrijskega rudnika živega srebra je pomemben, skorajda pionirski prispevek v medicini dela. Klinični popisi kronične zastrupitve z živim srebrom in poskusi zdravljenja so redkost v njegovem času.

 Prav zaradi Scopolija ima medicina dela med specializiranimi vejami medicine na Slovenskem eno najdaljših tradicij. Ni naključje, da se je že v začetku 18. stoletja začela razvijati ravno v Idriji. Idrijski rudnik živega srebra, ki je za španskim Almadenom drugi največji na svetu, je štiri stoletja pripadal habsburškemu dvoru. Da bi si lastniki zagotovili čim večji izkop, so vpeljali zdravstveno in socialno varstvo idrijskih rudarjev veliko prej kot drugod; kronične zastrupitve z živosrebrnimi hlapi so namreč močno zmanjševale delovno storilnost. Scopoli se je pričujočem delu temeljito opisal simptomatiko kronične zastrupitve z živim srebrom in se tako uvrstil med zgodnje avtorje del iz medicine dela, higiene in toksikologije.

(Vir: Zbornik referatov Idrija, avtor Jože Čar)

 

Prevod iz latinščine: mag. Matej Petrič

 

 


Cena: 70,00 EUR
Količina: 

Copyright MAXXmarketing Webdesigner GmbH

Kontakt

       Tomaž Čeč

    • 040 560 656
    •  Maks Viktor d.o.o.

Prešernova cesta 3

1000 Ljubljana

Prijava na novice