RAZPRODANO!

Hacquetovo najpomembnejše botanično delo z naslovom Plantae alpinae Carniolicae (Kranjske alpske rastline) je izšlo leta 1782 na Dunaju. V njem je opisal 11 rastlin in eno glivo, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane. Vse je imenoval po krajih, po nahajališčih in jih tudi narisal. Nekateri herbarijski primerki so še vedno v zbirki, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Pri 4 semenkah (npr. triglavskemu svišču in triglavskemu dimku) mu prvenstvo odkritja in opisa pripada, ostale pa so bile opisane že prej. Hacquet je za Scopolijem glavni raziskovavec našega rastlinstva in naših krajev sploh in je prvi v svetovnem merilu, ki je opazil vpliv različne geološke podlage na razširjenost rastlin.

"Čeprav sem več kot enkrat splezal skoraj na vrh Triglava in prebrskal bližnjo okolico njegovo, si niti od daleč ne smem domišljati, da mi je prišla več kot tretjina tamkajšnjih redkih rastlin pred oči. O, kako često sem si zaželel ostati gori leto dni kot pastir, da bi imel priliko ob vsakem času prehoditi to s cvetjem bogato pokrajino; koliko bi pač še mogel odkriti redkih rastlin, ki mi tako nikdar ne bodo prišle pred oči."

V gorah nad dolino Trente in na pobočjih Triglava je našel in nabral za herbarijsko zbirko Scabiosa terglouens (triglavski grintavec), vrsto je poimenoval Scabiosa Trenta in jo narisal. Kasneje so mnogi botaniki zaman iskali to vrsto. Hacquetova risba na porumenelem papirju je v Julijske Alpe pripeljala mladega Juliusa Kugyja, ki je skrivnostno cvetlico dolgo iskal. Ni je našel. Uganko je razrešil avstrijski botanik Kerner, ki si je ogledal Hacquetov primerek Scabiosa trenta v tedanjem Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. Ugotovil je, da Hacquet ni našel nove vrste, ampak je poimenoval že znano vrsto bledo obloglavko (Cephalaria leucantha), ki raste na Krasu in na skalovju v submediteranskem območju. Scabiosa trenta, ki jo je Hacquet nabral v gorah nad Trento, je bila le relikt iz toplejših medledenih dob, ko je termofilno rastlinstvo prodrlo v Alpe. Prav mogoče je, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, ker je rastlina na pobočjih Triglava že izumrla.

Hacquet in Triglav

Slavni botanik, geolog in pionir alpinizma je neločljivo povezan s Triglavom. Malo je manjkalo, da bi kot prvi osvojil Triglav leta 1777. Naslednje leto je to uspelo štirim srčnim možem, sam pa je nato vrh osvojil 8. avgusta 1779 in nato še 23. julija 1782. Še vedno velja njegova upodobitev Triglava v delu Oriktografija Kranjske za prvo upodobitev nasploh, njegov vzpon na Triglav za prvi dokumentirani vzpon, Hacquet je bil tudi prvi, ki je izmeril višino Triglava, ...

V pričujočem delu je opisal tudi štiri "triglavske cvetke", kakor jih je imenoval botanik Tone Wraber: triglavski svišč, triglavski otavčič, triglavsko neboglasnico in triglavski petoprstnik.

Prevod iz latinščine: mag. Matej Petrič

Spremna študija: dr. Nada Praprotnik

Založništvo: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Založba Maks Viktor

Zahvala za pomoč:

- dr. Luka Pintar, častni član Botaničnega društva Slovenije,

- dr. Marko Mugerli, Gorenjesavski muzej Jesenice.

- mag. Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna.

- dr. Sonja Svoljšak in Janko Klasinc, NUK.

Faksimile izvirnika + slovenski prevod + 5 velikih grafičnih prilog + spremna študija.

Vezano v imitacijo usnja, tis s srebrno folijo. Ročno platničenje.

Format: 20,3 x 26,6 cm.

V drugi zdaji bo delo izšlo v nakladi 49 izvodov!

Novih izdaj ali ponatisov ne bo.